Med mladimi podjetniki in ustanovitelji start-upov je pogosto vprašanje, kakšne so bistvene razlike med različnimi vrstami s.p.. Navadni in normirani s.p. se razlikujeta v tem, na kakšen način ugotavljamo davčno osnovo, od katere se obračunava dohodnina.
Kdo je s.p.?
S.p. oziroma samostojni podjetnik je oblika enoosebne gospodarske družbe. Temeljne lastnosti s.p. so, da so vezane na fizično osebo, ki je za poslovanje neomejeno odgovorna z vsem svojim premoženjem. Pri tem so izvzeti le predmeti za strogo osebno rabo. To pomeni, da lahko upnik v primeru izvršbe poseže na vsako premoženje, ki ga ima s.p. V tem je bistvena razlika med s.p. in d.o.o.. Pri slednjem je sicer obvezen minimalen začetni kapital, a družbeniki ne odgovarjajo za dolgove d.o.o., oziroma odgovarjajo le izjemoma, v primeru spregleda pravne osebnosti (ang. piercing the corporate veil).
Normirani s.p.
Normirani s.p. je pogovorni izraz za s.p. z normiranimi stroški, oziroma s.p., pri katerem se davčna osnova ugotavlja na podlagi normiranih odhodkov. Od navadnega s.p. se razlikuje v tem, da se z računovodskega vidika različno ugotavlja davčna osnova. Ta se pri normiranem s.p. ugotavlja tako, da se od vseh davčno priznanih prihodkov odšteje 80 odstotkov normiranih odhodkov. Tako dobljena osnova je nato obdavčena z 20 % davčno stopnjo. Osnove tukaj ni mogoče zmanjšati z olajšavami.
Navadni s.p.
Pri navadnem s.p. pa se za davčno osnovo od vseh davčno priznanih prihodkov odštejejo vsi davčno priznani dejanski stroški. Davčno osnovo je v tem primeru mogoče zniževati z uveljavljanjem olajšav, obdavčitev pa se nato izračuna po dohodninski lestvici.
Kaj še moram vedeti?
Za obdavčitev z normiranimi odhodki se lahko odločijo podjetniki, ki ne presežejo 50 tisoč evrov oziroma 100 tisoč evrov prihodkov, če je bila pri zavezancu zaposlena za polni delovni čas vsaj ena oseba za obdobje najmanj 5 mesecev. Odločitev je potrebno FURS-u javiti do konca marca.
Pri normiranem s.p. ni potrebno oddajati letnih poročil in pojasnil o poslovnem izidu. Edina naloga je, da s.p. vodi evidenco izdanih računov, evidenco osnovnih sredstev, ter da ob roku odda davčni obračun. Poleg naštetega morajo vsi normirani s.p., ki so zavezanci za DDV, voditi tudi evidence prejetih in izdanih računov. Na nekaterih področjih zakon zahteva, da s.p. vodi tudi druge evidence (npr. pri trgovcih in gostincih). Omenjene evidence so namreč nujno potrebne za obračun DDV.
Pri odločanju med navadnim in normiranim s.p. je treba upoštevati naslednje dejavnike:
- razmerje med prihodki in odhodki – manjše kot je, bolj je smotrn navadni s.p.,
- možnost uveljavljanja olajšav na podlagi različnih razlogov
- stroški računovodskih storitev in ostale administracije so manjši pri normiranih s.p., saj je potrebno voditi manj evidenc in poročil.
Vas zanima več o normirancih?
Poglejte brezplačni priročnik Navadni ali normirani s.p.? Pripravili smo tudi ugoden paket Minimax za normirance.