Ministrstvo za finance je v javno razpravo dalo paket sprememb davčne zakonodaje, v katerih predlaga spremembe štirih zakonov: Zakona o dohodnini, Zakona o trošarinah, Zakona o davčnem postopku in Zakona o finančni upravi.
V tem blogu se posvečamo spremembam predloga Zakona o dohodnini, ki vplivajo praktično na vse prebivalce Slovenije. Predlog novele Zakona o dohodnini, ki naj bi začel veljati s 1. januarjem 2023, je trenutno v javni obravnavi. Ta bo trajala do 19. 8. 2022, komentarje pa je možno oddati tudi preko eUprave.
Kakšne spremembe prinaša predlog novele Zakona o dohodnini, predstavljamo v nadaljevanju.
Spremembe pri splošni olajšavi
Letos marca je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2Z), ki velja od 1. 1. 2022. V njem je zapisano, da se bo splošna olajšava do leta 2025 vsako leto dvignila za 1.000 evrov. Za leto 2022 ta znaša 4.500 evrov, v letu 2023 naj bi se dvignila na 5.500 evrov, v letu 2024 na 6.500 evrov in leta 2025 na 7.500 evrov, o čemer smo pisali v tem blogu.
Z novelo zakona pa zdaj vlada predlaga ponovno spremembo splošne olajšave, ki naj bi v letu 2023 znašala 5.000 evrov (namesto 5.500 evrov) in se potem ne bi več zviševala, razen, če bi to določila vlada.
S predlogom se zvišuje tudi spodnja meja za priznanje dodatne splošne olajšave, in sicer s 13.716 na 15.000 evrov. S tem se povečuje nabor tistih, ki lahko uveljavljajo dodatno splošno olajšavo, hkrati pa bo to vplivalo na višje neto dohodke zaposlenih z minimalnimi plačami in tistih, ki zaslužijo malo nad njo.
Dodatna olajšava za mlade, ki delajo
Poleg splošne olajšave v višini 5.000 evrov vlada predlaga tudi dodatno olajšavo za mlade, ki delajo. Ta bi znašala 1.000 evrov do 26. leta oziroma 500 evrov od 26. do 29. leta.
Nič več ugodnosti za peti dohodninski razred
Po trenutno veljavno zakonodaji je najvišji razred obdavčen s 45-% dohodninsko stopnjo. Sem spadajo tisti, ki letno zaslužijo več kot 72.160 evrov oziroma več kot 6.250 evrov mesečno. V novem predlogu vlada predvideva dvig dohodninske stopnje na 50 %, kolikor je znašala že pred zadnjo spremembo.
Sprememba pri izplačevanju poslovne uspešnosti
Obstoječi zakon, ki je v veljavi od marca letos, podjetjem omogoča izplačevanje poslovne uspešnosti, ki je neobdavčena do višine 100 % povprečne plače posameznega zaposlenega v podjetju v zadnjih 12 mesecih (če je ta višja kot 100 % povprečne plače v Republiki Sloveniji). Z novim predlogom pa želijo višino neobdavčenega zneska vrniti na višino povprečne plače v Republiki Sloveniji. Predlog zakona uvaja pogoj izplačila poslovne uspešnosti največ 2-krat v koledarskem letu.
Pri normiranem s.p.-ju se delno spreminjajo pogoji
Normirani s.p.-ji so že nekaj časa na udaru, govora je bilo celo o ukinitvi tovrstnega načina obdavčitve, vendar pa tokrat vlada ni predvidela večjih sprememb pri davčni obravnavi normirancev. Po novem naj bi veljalo, da če želite ostati normiranec in ne presegate praga 100.000 evrov, boste morali zaposlovati 1 osebo za polni delovni čas najmanj 9 mesecev v letu. Do zdaj je bil ta pogoj le 5 mesecev. Za normirance, ki imajo do 50.000 evrov prometa, pa naj se ne bi nič spremenilo.
Oddajanje nepremičnin bo ponovno bolj obdavčeno
Lastnike nepremičnin je trenutni zakon razbremenil, saj se je davek znižal s 27,5 % na 15 %. Novi predlog pa predvideva vnovičen dvig davka na dohodke od oddajanja premoženja v najem, in sicer na 25 %.